GREGOR MAČEK

 UVOD

Gregor Maček je bil slovenski baročni »arhitekt«. Starejši viri obravnavajo le enega Gregorja Mačka, novejši pa razlikujejo dva, in sicer očeta in sina. Imel je svoje lastno zidarsko podjetje s katerim je prenovil in zgradil številne objekte v Sloveniji, največ pa v Ljubljani in njeni okolici. Številne prenove in gradnje je delal po načrtih Carla Martinuzzija, zato se še danes ne ve koliko objektov je naredil po Martinuzziju in koliko sam. Med drugim naj bi po Martinuzzijevih načrtih zgradil tudi ljubljanski Rotovž.

ŽIVLJENJEPIS

Gregor Maček je bil krščen 25. februarja  1664 v Ljubljani.

V Ljubljani se je izučil za zidarja in kasneje uspešno napredoval in prevzel mesto delovodje ter dokončal gradnjo stolnice. Vendar pa Gregor Maček ni bil nikoli po poklicu arhitekt; bil je zidar, zidarski mojster. Zelo uspešno se je uveljavil v takratni družbi, kar mu je pripomoglo k velikemu ugledu in pridobivanju večih naročil. Leta 1711 je postal ljubljanski meščan in ustanovil lastno zidarsko obrt.

Gregorju Mačku dela ni primanjkovalo zaradi ugleda in dobrih poznanstev. V večini je obnavljal in gradil cerkve v Ljubljani ter njeni okolici.

Gregor Maček je umrl 18. oktobra 1725, v Ljubljani. Po njegovi smrti je zidarsko podjetje prevzel njegov sin, Gregor Maček mlajši.

Gregor Maček ml. je bil krščen 9. marca 1701 kot tretji otrok in prvi sin Gregorja Mačka st. 1724 je kot gostilničar postal ljubljanski meščan. Po očetovi smrti je prevzel zidarsko obrt, vinotoč pa prepustil materi. Pod njegovim vodstvom je podjetje postalo največje v Ljubljani. Umrl je leta 1745, podjetje pa je prevzela njegova vdova.

DELA

Gregor Maček st. je sodeloval pri različnih gradnjah, kot so: Ljubljansko semenišče, cerkev sv. Rozalije na Grajskem griču v Ljubljani. Kmalu je imel samostojno zidarsko obrt – svoje podjetje, ki je od leta 1708 obnovilo in opravilo nekaj del na starem ljubljanskem rotovžu, začelo z zidavo na Šmarni gori in z istim načrtom sezidal tudi cerkev na Dobrovi pri Ljubljani, dodali so ji zvonik in svetlobnico. Domneva se da je Maček sezidal tudi cerkev sv. Vida na Preserju ter hišo za barona Janeza Danijela Erberga pri Uršulinskem samostanu v Ljubljani. Podjetje Gregorja Mačka je doživelo vrhunec med letoma 1717 in 1718. Sezidal naj bi Ljubljanski Rotovž po načrtih Carla Martinuzzija, takratnega arhitekta. Leta 1718 je na novo zgradil stopnišče  v Ljubljanski hiši  dekana Gladiča, leto kasneje je sezidal župnišče v Šmartnem v Tuhinju in to po naročilu Franca Mihaela Paglavca. Leta1720 je okoli cerkve sv. Antona v Špitaliču postavil nov zid. Po letu 1720 naj bi Maček pozidal cerkev Marijinega rojstva na Homcu, romarsko cerkev Rožnovenske Matere božje v Tomišlju, podružnično cerkev sv. Tomaža in sodeloval pri popravilu vodnjaka na Starem trgu v Ljubljani. Gregor Maček ml. pa je očetovo delo nadaljeval in sodeloval pri gradnjah: cerkev sv. Petra v Komendi med leti 1726 in 1728, zvonik pri cerkvi sv. Miklavža na Beli leta 1727, pokopališki zid okoli cerkve sv. Tomaža na Lokah leta 1728, prenova cerkve sv. Antona v Špitaliču med leti 1728 in 1735,  župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku med leti 1732 in 1734. Zgrajena je bila po naročilu župnika Maksimilijana Leopolda Raspa, prenova cerkve sv. Vida nad Zgornjim Tuhinjem leta 1733, gradnja cerkve v Šmartnem v Tuhinju med leti 1732 in 1735, ki je bila leta 1944 minirana ( -1955 odstranjene ruševine), cerkev sv. Jurija v Ihanu med leti 1742 in 1744) …

Ljubljansko semenišče

*Slika 1:Gregor Maček, 1708, Ljubljansko semenišče

Gregor Maček je vodil gradnjo ljubljanskega semenišča. Ljubljansko semenišče je namenjeno izobraževanju bodočih duhovnikov.

Cerkev v Dobrovi pri Polhovem Gradcu

*Slika 2:Gregor Maček, 1713-1716,  Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova pri Ljubljani

Gradnja cerkve Dobrova je bila zaupana uglednemu arhitektu Gregorju Mačku, ki je pričel z gradnjo leta 1713. Cerkev so dokončno zgradili tri leta pozneje. Kupola ima na vrhu še svetlobnico (SSKJ: svetlobnica- zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe) in zvonik. Leta 1723 je cerkev postala sedež župnije.

Mestna hiša-Rotovž

*Slika 3:Gregor Maček, 1717, Mestna hiša – Rotovž, Ljubljana

Rotovž, mestna hiša ali tudi Magistrat je Mačkova prezidava dveh starejših hiš, med kateri je dodal srednji del z veličastnim vhodom, slavnostno dvorano ter arkadnim dvoriščem. Na pročelju Rotovža je viden beneški vpliv. Danes je v njem sedež Mestne občine Ljubljana.

Cerkev Marijinega rojstva na Homcu

Slika 4:Gregor Maček, 1722-1728, Cerkev Marijinega rojstva na Homcu

Med leti 1722 in 1728 je Mačkova delavnica sezidala novo,  večjo in lepo baročno cerkev, saj je bila predhodna kapela premajhna. Gregor Maček je načrt za cerkev Marijinega rojstva zasnoval centralno. Iz sredine se dviga kupola, ki seže v višino do 17 metrov. Cerkev je poslikal  Anton Cebej, a se poslikava ni ohranila do danes, saj je bila cerkev močno poškodovana v potresu.

ZAKLJUČEK

Gregorja Mačka sta baročna predhodnika Plečnika, saj sta tako kot Plečnik –sicer v manjši meri – pustila velik pečat v Ljubljanski arhitekturi. Precejšni delež Ljubljane sta prenovila, na novo zgradila, dodala detajle na in v arhitekturne objekte tako prispevala velik del. Imela sta odličen občutek za estetiko in kljub temu, da nista bila arhitekta (za mlajšega ni znano), temveč zidarska mojstra, jima je vloga uvajanja arhitekture šla odlično od rok.

SUMMARY

Both Gregor Mačeks were forerunners of Plečnik, because they, like Plečnik – though in smaller measures – left a big mark on Ljubljana. They renovated, built anew or added trivialities both to and on architectual objects all around Ljubljana and thus contributed much to a more beautiful look for Ljubljana. They both had an excellent feeling for the aesthetics of that era and despite not being actuall architects ( unknown for the younger one)_but builders, they exceled at the task nonetheless.

VIRI

Besedilni viri

GREGOR MAČEK ST.: ŽIVLJENJEPIS, Kamniško-Komendski biografski leksikon, [Citirano 3. 2. 2016]. Dostopno na spletnem mestu: <http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/192 >.

GREGOR MAČEK ML.: ŽIVLJENJEPIS, Kamniško-Komendski biografski leksikon, [Citirano 3. 2. 2016]. Dostopno na spletnem mestu:  <http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/191>

Bogoslovno semenišče, Zgodovina,2016,Semenišče.si.[Citirano 3. 2. 2016]. Dostopno na spletnem mestu: <http://semenisce.si/zgodovina/>.

Slikovni viri

Slika 1: Ziga,2006,Ljubljana Seminary (in front the Vodnik square market), [fotografija]. [Citirano  3. 2. 2016; 12:55]. Dostopno na spletnem naslovu:< https://sl.wikipedia.org/wiki/Bogoslovno_semeni%C5%A1%C4%8De_Ljubljana#/media/File:Semenisce-Ljubljana.JPG>. ISSN5 (CC BY)*

Slika 2: Doremo, 2012,Church of the Assumption of Mary – Dobrova, [fotografija]. [Citirano 30. 3. 2016; 11:27]. Dostopno na spletnem naslovu :< https://commons.wikimedia.org/wiki/File%3AChurch_of_the_Assumption_of_Mary_-_Dobrova_Slovenia.JPG>(CC BY-SA)*

Slika 3:Berthold Werner, 2014, Slovenia, Ljubljana, Town hall, [fotografija]. [Citirano 30. 3. 2016; 11:43]. Dostopno na spletnem naslovu:< https://commons.wikimedia.org/wiki/File%3ALjubljana_BW_2014-10-09_11-34-41.jpg>(CC BY-SA)*

Slika 4:Terraviper-5, 2014, Homec cerkev Marijinega rojstva, [fotografija]. [Citirano 16. 5. 2016; 15:43]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Homec_cerkev_Marijinega_rojstva_2014-04-12_16-15.jpg>(CC BY-SA)

*Opomba slikovnega gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bija predhodno označena z avtorsko pravico Copyright (C) so v tej nalogi (splrtni objavi) uporabljena zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI

Papov Lara, 2014-15

Šubic Lili, 2018-19